ali lahko kanal za poročanje uredim interno ali mora biti pri zunanji organizaciji

Urejanje po lastnih silah ali zunanja outsourcing sta oba dovoljena

Notranji kanal za sporočanje lahko uredite z lastnimi ljudmi in lastnimi sistemi, lahko pa ga prepustite zunanji stranki. Direktiva in Zakon o zaščiti prijaviteljev ne predpisujeta niti enega niti drugega. Kar je zagotovo je, da mora obstajati postopek, ki izpolnjuje vrsto pogojev, ne glede na to, kdo skrbi za tehniko in administracijo: mora obstajati način za prejemanje prijav, nekdo mora imeti pravico do njihove obdelave, ter roki za potrdilo prejema in povratno informacijo morajo biti doseženi.

V praksi je bistveno ne toliko mesto, kjer kanal stoji, temveč kdo ima do njega dostop in kako je obdelava zagotovljena. Zunaj gostovani kanal se pogosto izbere, ker olajša zaupnost in anonimnost: zaposleni sporoči pri stranki, ki nima neposredne povezave z delodajalcem, kar za nekatere prijavitelje zmanjšuje prag. Notranji nadzor lahko enako dobro izpolni zahteve, če je zaupnost urejena in so ljudje, ki prejemajo in obdelujejo prijave primerno pooblaščeni. Katera koli pot se izbere, izbira pogosto vpliva tudi na soudeleženost: svet delavcev ima soglasje pri pravilniku o prijavi, in to soglasje velja tako pri notranji kot pri zunanji ureditvi.

Kaj člena 9 in člena 2 urejata in česa ne

Člen 9 Direktive (EU) 2019/1937 opisuje postopke za notranjo prijavo in ukrepanje z zahtevami glede zaupnosti, potrdila prejema in povratne informacije, vendar brez predpisa o tehnični ali organizacijski lokaciji kanala. Člen 2 Zakona o zaščiti prijaviteljev to razvojuje za notranjo proceduro prijave v nizozemski zakonodaji in pušča izbiro med notranjo ureditvijo in outsourcing-om prav tako odprto. Vprašanje, ali mora biti nekaj obvezno pri zunanji stranki, noben od obeh virov ne odgovarja pritrdilno; postavljajo zahteve za rezultat postopka, ne za obliko, v kateri je ta organiziran.