mora tudi fundacija ali društvo imeti kanal za poročanje

Tudi ustanove in društva se štejejo

Da, dolžnost prijave velja za ustanove in društva na popolnoma enak način kot za d.o.o. ali d.d. Zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti ne razlikuje glede na pravno obliko: gre za organizacije, ki delujejo kot delodavci, ne glede na to, ali so to ustanove, društva, zadruge, samostojni podjetniki ali kapitalske družbe. Pomembno ni, kako je organizacija pravno urejena, temveč koliko ljudi v njej dela.

Za ustanovo ali društvo je torej relevantno isto vprašanje kot za vsako drugo podjetje: se organizacija nahaja na ali preko meje, pri kateri je notranji kanal za prijave obvezan? Od koliko zaposlenih je kanal za prijave obvezan je opisano na tej strani, in za ustanove z veliko prostovoljcev, naposlenih v tujini ali delavcev, angažiranih po potrebi, poleg majhne jedra stalne osebja je dobro tudi preveriti, kdo se šteje za to mejo. Namreč, ustanova z omejenim številom stalnih zaposlenih, a veliko skupino fleksibilnih ali najete delovne sile, hitreje doseže to število, kot se na prvi pogled zdi.

Kje to izhaja: direktiva in Zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti

Temeljna evropska direktiva, člen 8 direktive (EU) 2019/1937, zavezuje "pravne subjekte v zasebnem in javnem sektorju" k vzpostavitvi notranjih kanalov za prijave, pri čemer ne navaja nobene posebne pravne oblike. Njegova izvedba v Sloveniji v členu 2 Zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti se na to navezuje in govori o delodavcih na splošno. Hišo za prijavitelje nepravilnosti v informacijah za delodavce potrjuje, da je dolžnost vezana na število zaposlenih in ne na naravo organizacije, zato so ustanove, društva in druge neprofitne oblike obravnavane enako kot komercialne podjetje.