Ali se nemški zakon o varstvu prijaviteljev nepravilnosti nanaša na mojo poslovalnico tam?

Za nemško poslovalnico veljajo nemški zakoni, ne slovenski

Poslovalnica v Nemčiji je v večini primerov podvržena nemškemu Hinweisgeberschutzgesetz (HinSchG), ne glede na to, kaj je že urejeno v Sloveniji. Nemški zakon uporablja enaki prag kot Zakon o varstvu piščalcev (Zakon o varstvu oseb, ki razglašajo kršitve): od petdeset zaposlenih dalje je obvezna ustanova internega kanala za prijave. Ta štetje se nanaša na število zaposlenih v Nemčiji, ne na skupno število zaposlenih v celotni organizaciji po svetu. Slovenski delodajalec z nemško poslovalnico s petdeset ali več zaposlenimi se tako sooči z dvema ločenima zakonoma, ki se izvajata vzporedno: slovenski zakon za slovenski del, nemški zakon za nemški del.

Tudi pod pragom petdeset zaposlenih lahko obveznost že velja, in sicer za delodajalce v sektorju vrednostnih papirjev, investicijskih podjetij ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. To je enaka izjema kot v slovenskem zakonu, le z nekoliko drugačno formulacijo. Nemška poslovalnica, ki je sama po sebi pod pragom petdeset zaposlenih, se tako avtomatično ne reši obveznosti, če je poslovalnica dejavna v enem od teh sektorjev. V ostalih pogledih nemška ureditev do velike mere sledi enaki zasnovi kot slovenska: potrditev prejema in rok za informacijo o presoji, vloga Betriebsrata, primerljiva s slovenskim delavskim svetom, in lastna zunanja prijavna mesta pri Bundesamt für Justiz.

Kje je to navedeno: HinSchG in člen 8 direktive

Nemška obveznost za interno prijavno mesto je navedena v Hinweisgeberschutzgesetz, s pragom in sektorsko izjemo v § 12 Abs. 3 HinSchG. Ta zakon je nemška implementacija člena 8 Direktive (EU) 2019/1937, iste direktive EU, ki je tudi pravna osnova slovenskega Zakona o varstvu piščalcev — zato se oba zakona tako podobata, čeprav sta dejansko dva ločena nacionalna zakona, ki vsak veljata za svoje ozemlje.