prijavitelj se ne strinja s tem, kako smo obravnavali njegovo poročilo; kaj naprej

Nezadovoljstvo z obdelavo ni brez izhoda

Če prijavitelj ni zadovoljen z izhodom notranje prijave, to ne pomeni, da se zadeva s tem samodejno zaključi — vendar tudi ne pomeni, da prijavitelj nima več nobenih možnosti. Notranja procedura za prijave je namenjena preiskavi prijave in obvestilu prijavitelja o tem, kaj je bilo glede nje storjeno, kot je navedeno v členu 2 Zakona o varstvu prijaviteljev nepravilnosti. To povratno informacijo predstavlja informacijska obveznost glede preskusa in ukrepov, ne pa tudi odločitev, zoper katero je mogoče vložiti notranji pritožek. Z drugimi besedami: delodajalec razloži, kaj je bilo preiskano in kakšen zaključek je bil pri tem dosežen, vendar ni dolžan vzpostaviti posebnega postopka za ugovore za prijavitelje, ki se s tem ne strinjajo.

Kar pa lahko počne prijavitelj, je, da zadevo preusmeri naprej. Direktiva (EU) 2019/1937 poleg notranjega kanala predvideva tudi zunanjo prijavo, na primer pri pristojnem organu, kot izhaja iz členov 10 in 11 te direktive. V Sloveniji je to mogoče tudi pri drugih zunanjih telesih, predvidenih s to direktivo. Nezadovoljstvo z notranjo obdelavo torej pogosto ni končna točka, temveč je razlog za prijavitelja, da zadevo ponovno predloži drugje. Za delodajalca se s tem ne spremeni nič pri tem, kar je že notranje dokumentirano: kako zaključim prijavo in kaj dokumentiram ostane skrbno dokumentirano, tudi če prijavitelj koristi zunanjo pot. Prav tako je mogoče, da prijavitelj z vprašanji ponovno pride ravno glede samega preskusa, kar se dotika kdaj moram prijavitelja obvestiti o preskusu.

Kje to izhaja: direktiva in Zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti

Notranja obveznost obveščanja izhaja iz člena 2 Zakona o varstvu prijaviteljev nepravilnosti in iz roka za povratno informacijo iz člena 9 direktive (EU) 2019/1937, medtem ko je možnost zunanje prijave urejena v členih 10 in 11 te iste direktive in se praktično izvaja preko pristojnega zunanjega telesa.