Ali je zaupen svetovalec obvezno nujen?

Zaupnik zaupnosti še ni pravno obvezen

Za večino delodajalcev zaupnik zaupnosti v tem trenutku ni pravno obvezen. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da delodajalec vodi politiko proti psihosocialni obremenitvi na delovnem mestu – nadlegovanju, spolnemu nadlegovanju, agresiji, diskriminaciji in preobremenjenosti (členik 3 Zakona o varnosti in zdravju pri delu) –, vendar ta določba ne navaja zaupnika zaupnosti kot obveznega dela te politike. Delodajalec mora torej kaj storiti proti tem oblikam obremenitve, vendar zakon ne predpisuje, kaj je primerno sredstvo za to. V praksi se številne organizacije kljub temu odločijo za zaupnika zaupnosti, ker je to prepoznavna in učinkovita pot do izpolnitve te dolžnosti skrbnosti, in ker o tem pogosto prosijo tudi delavci.

To se lahko spremeni. V Državnem zboru je v obravnavi poslanski predlog zakona (35592), ki želi zaupnika zaupnosti za nesprejemljivo vedenje na delovnem mestu narediti obveznega. Dokler ta predlog ni sprejet in v veljavi, velja trenutna situacija: ni izrecne pravne obveze, je pa dolžnost skrbnosti, ki v praksi pogosto vodi do istega rezultata. Prav tako je pomembno razlikovanje od notranjega kanala za prijave o kršitvah v zvezi z Zakonom o varstvu prijaviteljev o kršitvah: to je drugačna pot s svojo obveznostjo za delodajalce s petdesetimi ali več delavci, neodvisno od vprašanja, ali je zaupnik zaupnosti imenovan. Kanal za prijave o kršitvah integritete ne nadomešča zaupnika zaupnosti za nesprejemljivo vedenje, in obratno.

Od kje to sledi: členik 3 Zakona o varnosti in zdravju pri delu in predlog zakona 35592

Dejstvo, da pravne obveze splošne narave v tem trenutku ni, sledi iz samega besedila člena 3 Zakona o varnosti in zdravju pri delu: ta obvezuje k politiki, ne k specifičnemu funkcijo. Da se situacija spreminja, kaže poslanski predlog zakona 35592, ki je v Državnem zboru in cilji uvedbe obveznosti zaupnika zaupnosti. Dokler ta proces ni zaključen, pravni status obveze še ni vzpostavljen.