prijavitelj želi ostati anonimen, vendar potrebujem več informacij; je to dovoljeno

Zastavljanje nadaljnih vprašanj je dovoljeno tudi pri anonimni prijavi

Da, to je dovoljeno: možnost, da anonimni prijavitelj postavi nadaljnja vprašanja, je ločena od pravice do anonimnosti. Anonimnost pomeni, da identiteta prijavitelja ni znana ali se ne razkrije, ne pomeni pa, da stik ni več mogoč. Pri signalo.eu poteka ta stik preko kode primera: prijavitelj se s tem ponovno prijavi v okolje za prijave, vidi vprašanje obdelovalca in nanj — še vedno anonimno — lahko odgovori. Zato niso potrebni nobeno ime, nobena e-pošta in nobena telefonska številka, da bi ostala v medsebojnem stiku glede vsebine prijave.

Kaj ni dovoljeno, je uporaba anonimnosti kot izgovora, da bi kljub temu zahtevali identifikacijske podatke, ali vtis, da je mogoče dati več informacij le, če se prijavitelj razkrije. Zato vprašajte o dejstvih, datumih, imenih vpletenih oseb, dokumentih ali pričah — to je običajna preiskovalna informacija — vendar ne o tem, kdo je sam prijavitelj, če se za to ni odločil. Če delavec med tem procesom izgubi kodo primera, obstaja ločena pot za obnovitev dostopa do prijave brez razkritja anonimnosti. In ker ura za zakonske roke teče tudi med postavljanjem nadaljnih vprašanj, je dobro vedeti kdaj mora biti prijavitelj obveščen o oceni.

Kje to izhaja: smernica in tajnost

Smernica (EU) 2019/1937 preustvari izbiro, ali so anonimne prijave obvezne ali ne, članicam (člen 6), vendar takoj ko kanal za prijave omogoča anonimne prijave — kot je to primer pri signalo.eu — se ne spremeni nič glede obveznosti obvarovanja tajnosti identitete prijavitelja iz člena 16 te smernice. Ta varovanje tajnosti v celoti velja skozi celoten postopek, vključno s postavljanjem in odgovarjanjem na nadaljnja vprašanja. Zakon o zaščiti prijaviteljev to razčleni za prakso v Sloveniji.