moram kanal za poročanje odpreti tudi za stranke in dobavitelje

Odprtost za stranke in dobavitelje ni zakonska obveznost

Obveznost za vzpostavitev notranjega poročanja o nepravilnostih se nanaša na delavce, ne pa na stranke ali dobavitelje. Člen 2 zakona o varstvu piščcev se nanaša na notranjo postopko poročanja za delavce, in ista opredelitev je zapisana v členu 9 direktive (EU) 2019/1937. Delodajalec, ki kanal poročanja odpre samo za svoje osebje, s tem izpolnjuje bistvo zakonske obveznosti.

To ne pomeni, da odprtost za zunanje osebe ni običajna ali zaželena. Nekatere organizacije se odločijo, da dajo dostop do kanala tudi samozaposlencem, pripravnikom, zaposlenim preko agencij ali celo dobaviteljem, na primer ker se soočajo z enakimi tveganji nepravilnosti v organizaciji. To je lastna presoja, ne zakonska obveznost. Tisti, ki to skupino doda, bi moral jasno to navediti v postopku poročanja, tako da je vsem jasno, kam se lahko obrnejo in kaj se zgodi s poročilom. Kaj mora biti v tej postopki, ne glede na izbrano ciljno skupino, je opisano na strani o kaj mora biti vključeno v zaščito piščev.

Zakaj zakon vychází od delavcev

Tako zakon o varstvu piščev kot tudi osnovna direktiva Evropske unije sta zasnovana na osnovi delovnega razmerja: gre za osebe, ki se prek svojega dela seznanijo s nepravilnostjo in morajo o tem v organizaciji poročati brez negativnih posledic. Člen 2 zakona in člen 9 direktive usmerjata notranjo postopko na to skupino. Za vprašanje, kdo sme nato obravnavati poročila in kakšno vlogo ima, je razlaga o kdo v podjetju sme obravnavati poročila piščev ustrezna tudi takrat, kadar se krog poročevalcev razširi širje, kot to strogo zahteva zakon.