Kaj spada pod kršitve v zakonu o varstvu prijaviteljev nepravilnosti?

Kršitev: kršitev prava z javnim interesom

Pod kršitvijo se v prvi vrsti razume sum kršitve prava EU na enem od področij, ki jih našteva Direktiva (EU) 2019/1937, kot so finančne storitve, pranje denarja, varnost proizvodov, varnost prevoza, okolje, javno zdravje, varstvo potrošnikov in varstvo osebnih podatkov. Poleg tega je Zakon o varstvu prijaviteljev kršitev širi kot samo pravo EU: vključuje tudi dejanja ali opustitve, pri katerih je javni interes ogrožen — na primer nevarnost za javno zdravje, varnost oseb, škodo za okolje ali neustrezno delovanje državnih organov ali podjetja kot posledico kršitve pravnega predpisa ali notranjega pravila. Vedno gre za sum na podlagi razumnih razlogov, ne za vnaprej zagotovljeno gotovost.

Kar običajno ni zajeto, je čisto individualni delovni konflikt brez kršitve pravnega predpisa ali ogrožanja javnega interesa: nezadovoljstvo s projektom vrednotenja, nesoglasje o spremembi delovnega mesta ali osebni spor s šefom. To pa je lahko relevantno kot prijava neželenega vedenja — nadlegovanje, zastraševanje, diskriminacija — vendar je v zakonu posebna kategorija ločena od kršitve s svojo pozicijo v postopku. Obe spadata v isti kanal za prijave, vendar razlika včasih določa, katero varstvo in katero smer postopka se uporabljata.

Pravna podlaga: členi 2 in 5 direktive ter Zakon o varstvu prijaviteljev kršitev

Vsebinsko področje uporabe — področja prava EU, ki jih zajema direktiva — je navedeno v členu 2 Direktive (EU) 2019/1937; definicije, vključno s tem, kaj se šteje za prijavo in kršitev, so v členu 5 iste direktive. Slovensko izvajanje in širša razlaga pojma kršitve, vključno s povezavo na javni interes, je v Zakonu o varstvu prijaviteljev kršitev.