želim spremeniti naš pravilnik za poročanje, ali mora svet delavcev spet dati soglasje

Sprememba ureditve običajno zahteva ponovno soglasje

Pri spremembi obstoječe ureditve javljanja je v večini primerov res, da ima svet delavcev ponovno pravico do soglasja. Pravica do soglasja iz 27. člena Zakona o svetih delavcev ne velja le pri sprejemanju nove ureditve, temveč tudi pri njeni spremembi. Če gre za prilagoditev, ki zadeva jedro postopka — na primer kdo obravnava prijavo, kako je urejeno anonimno javljanje ali kateri časovni roki veljajo — je soglasje smiselno. Pri čisto besedilnih ali praktičnih spremembah, kot sta drugačna telefonska številka ali spremenjena vizualna identiteta, je drugače: te ne dotikajo same ureditve.

Zato je smiselno, da pri vsaki spremembi na kratko preverite, ali gre za prilagoditev vsebine postopka, opisane v kaj mora biti vsebovano v uredbi za zaščito prijaviteljev? je opisana, ali samo za spremembo njene izvedbe. Kdor dvomi, ali je prilagoditev podvržena obveznosti pridobitve soglasja, najde natančno razmejevanje in izjeme v ima delovno in socialno partnerstvo pravico do soglasja za postopek za prijavo nepravilnosti?. Če ni sveta delavcev, temveč predstavništva zaposlenih, zanj veljajo druga pravila, ki so posebej razdelana.

Kje to izhaja: 27. člen ZSCD in 2. člen ZZSK

27. člen Zakona o svetih delavcev vezano pravico do soglasja na sprejetje, spremembo ali razveljavitev ureditve na tem področju, kar izjemno uvršča spremembe pod pravico do soglasja. 2. člen Zakona o varstvu prič kaznivcev določa, kaj mora interno ureditev javljanja vsebinsko urejati, in ta vsebina je ravno prijemališče za oceno, ali sprememba samo postopek zadeva. Hiša za prič kaznivce v svojih informacijah za delodajalce potrjuje, da ima soupravičenost vlogo pri sprejemanju postopka, pri čemer ne naredi izjeme za poznejše prilagoditve.