preiskava poročila traja dolgo, ali lahko podaljšam rok za povratne informacije

Tri mesece je zakonska meja, ne usmerjevalni rok

Rok za povratno informacijo je določen na največ tri mesece po prejemu potrdila o prejemu, in ta rok ni nekaj, kar lahko delodajalec sam podaljša. Člen 9 direktive (EU) 2019/1937 govori o razumnem roku, ki ne sme biti daljši od tri mesece, in ta "ne sme biti daljši od" je največja meja, ne ciljna vrednost, ki se lahko premakne navzgor, če preiskava potrebuje več časa. Če preiskava traja dlje, se to ne spremeni v trenutku, ko ima prijavitelj pravico do povratne informacije — spremeni se samo vsebina te povratne informacije.

V praksi to pomeni, da povratna informacija v roku ne mora biti dokončna odločitev. Vmesni status — preiskava še poteka, ti koraki so bili storjeni, ta je pričakovan naslednji korak — tudi izpolnjuje obveznost, da se prijavitelj v roku obvesti. Kaj ni mogoče, je zaustaviti uro ali raztegniti sam rok, ker preiskava še ni zaključena. Kdor dvomi o tem, kaj se mora natanko v teh treh mesecih zgoditi, najde razlago o kaj mora biti prijavitelj informiran o presoji in korake za obdobje takoj po prijavi v kaj storiti po prejemu prijave o kršitvah.

Odkod to izhaja: člen 9 direktive in člen 2 zakona o zaščiti prijaviteljev

Člen 9 direktive (EU) 2019/1937 oblikuje rok za povratno informacijo kot največjo mejo treh mesecev, namenjen temu, da da prijavitelju jasnost o tem, kdaj slišat kaj — ne kot najmanjši rok, ki ga mora preiskava počakati. Člen 2 zakona o zaščiti prijaviteljev prevzame to obveznost za interno proceduro prijav v Sloveniji, brez da bi vključil ločeno možnost podaljšanja. Tudi § 17 nemškega Hinweisgeberschutzgesetz, ki opisuje potek internih prijav, izhaja iz tega fiksnega roka kot okvira, v katerem mora prijavitelj kaj slišati od organizacije. Nobeden od teh treh virov ne omogoča podlage za podaljšanje samega roka pri dolgotrajni preiskavi.