Kako obveščam delavce o notranjem kanalu za poročanje?

Postopek mora biti dostopen in razumljiv

Obveščanje zaposlenih o notranjem kanalu za poročanje pomeni v bistvu: postopek za poročanje tako prirediti, da ga lahko vsakdo najde in razume, še preden bi bilo kaj za poročati. To je kaj drugega kot le postavitev strani na splet. Postopek naj bi opisal, kdo prejema poročila, kako lahko oseba poroča — pisno, ustno in po želji anonimno — ter kakšne so časovne roke: potrdilo o prejemu in pozneje informacije o tem, kaj se zgodi s poročilom. Te informacije bi morale biti na mestu, kjer jih zaposleni res srečajo: na intranetnem omrežju, v priročniku za zaposlene, pri uvajanju novih zaposlenih.

Poleg tega bi morala informacija zaposlenca opozoriti tudi na možnost poročanja zunaj organizacije, pri pristojnem organu, namesto pri delodajalcu samem. To ni prostovoljni dodatek: direktiva ga izrecno omenja kot del tega, kar mora vsebovati notranji postopek. Kanal za poročanje, ki sicer obstaja, toda ga nihče ne pozna, ali nihče ne ve, kako deluje, v praksi ne izpolnjuje namena uredbe — tudi če je formalno vzpostavljen.

Člen 7 in 9 direktive, člen 2 ZKZK

Člen 7 direktive (EU) 2019/1937 zavezuje delodajalce k vzpostavitvi notranjih kanalov za poročanje; člen 9 iste direktive opisuje, katere zahteve se postavljajo samemu postopku, vključno s jasnimi in zlahka dostopnimi informacijami o postopku in o možnosti poročanja zunaj organizacije. Člen 2 Zakona o zaščiti poročevalcev to za Slovenijo konkretizira v elemente, ki jih mora vsebovati notranji postopek za poročanje, vključno s sedmiodnevno rokom za potrdilo o prejemu in tromesečnim rokom za informacije o presoji. Te določbe se nanašajo na vsebino in dostopnost postopka, ne na način, kako delodajalec komunicira — to prepusti zakon delodajalcu samemu.