Ali mora delavec imeti možnost tudi ustnega poročanja?

Ustna prijava mora biti mogoča poleg pisne

Ja, zaposleni mora imeti možnost tudi ustne prijave; kanal za prijave, ki ponuja samo pisni obrazec, ne izpolnjuje zahtev. Direktiva, na kateri temeljijo nacionalni zakoni, predpisuje, da notranji kanal za prijave omogoča tako pisne kot ustne prijave. Ustna prijava je mogoča prek telefonske linije ali drugega sistema za govor, na zahtevo prijavitelja pa tudi prek osebnega pogovora. Zato ni naloga delodajalca, da predpiše, da so sprejemljive samo pisne prijave; izbira načina, kako se prijava naredi, je v resnici na strani prijavitelja.

V praksi to pomeni, da mora organizacija poleg pisne strani za prijave zagotoviti tudi način za ustno prijavo ali pogovor, in da se ta ustna prijava ali pogovor natančno zabelešči in obravnava na enak način kot pisna prijava. Zaposleni, ki raje ne tipka ali pa želi pojasniti kaj, kar je težko zajeti na papirju, mora torej imeti to možnost. To velja tudi, če nekdo raje ne naveže svojega imena: način prijave (pisno, ustno ali v pogovoru) je neodvisen od vprašanja, ali to naredi anonimno.

Kjer je to predpisano: člen 9 direktive in člen 2 Zakona o zaščiti prijaviteljev kršitev

Ta zahteva izvira neposredno iz člena 9 direktive (EU) 2019/1937, ki predpisuje, da morajo notranji kanali za prijave omogočati tako pisne kot ustne prijave. Zakon o zaščiti prijaviteljev kršitev v Sloveniji ta direktivo razlaga z zahtevami za notranjo postopko za prijave, ki so urejene v členu 2 tega zakona. Za natančno besedilo in izjeme, ki jih direktiva in zakon sami navedejo, je besedilo zakona pravi vir.