Ali moram omogočiti anonimno poročanje?

Anonimno poročanje ni zakonska obveznost

Ne, delodajalec ni dolžan omogočiti anonimnega poročanja. Tako slovenski Zakon o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve, kot tudi nemški Hinweisgeberschutzgesetz zahtevata notranji kanal za poročanje, postopek in pripadajoče roke, vendar nobeni od obeh zakonov ne predpisuje, da mora lahko delavec poročati brez imena. Kanal za poročanje, ki sprejema samo poročila na ime, zato izpolnjuje zakonsko osnovno obveznost.

Razlika je v tem, kaj se zgodi, če anonimno poročilo vendarle prispe, in ta razlika ni kosmetična. V Sloveniji anonimnega poročila ni treba obravnavati; delodajalec ga lahko zavrže. V Nemčiji je drugače: če anonimno poročilo prispe, je treba s tem res ravnati, čeprav ni bilo obveznosti, da se za to ustanova vzpostavi kanal. Za organizacijo, ki deluje v obeh državah, to pomeni, da ima ista poročilna stran v Sloveniji lahko možnost, da zavrže anonimno poročilo, v Nemčiji pa ne. Poleg tega v obeh državah velja, da ima svet delavcev (Slovenija) ali Betriebsrat (Nemčija) soglasnostno pravico pri oblikovanju uredbe za poročanje — tudi če anonimno poročanje ni njen del, ta postopek soglasja ni neobvezujoč.

Kaj pravita Zakon o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve in Hinweisgeberschutzgesetz o tem

Prostor za samostojno odločanje o tem izhaja iz same evropske direktive: člen 6 Direktive (EU) 2019/1937 jasno prepušča izbiro glede anonimnih poročil državam članicam. Slovenija je to izbiro opredelila v Zakonu o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve, ki ne vsebuje obveznosti za anonimni kanal in prispela anonimna poročila ni treba obravnavati. Nemčija ima v § 16 Abs. 1 Satz 4 HinSchG enako svobodo, da ne vzpostavi anonimnega kanala, vendar je pri enkrat prispelem anonimnem poročilu vezana na obveznost obravnave.