Novice in spremembe
Nova izvršilna navodila, smernice in stališča nadzornih organov — in kaj praktično pomenijo.
Obveščanje zaposlenih o sistemu za prijavo v tujini: kaj je drugače?
Če imate poslovalnice v več državah EU, se način in jezik, v katerem morate zaposlene obvestiti o kanalu za prijavo, razlikujeta od države do države. Ta članek predstavlja glavne razlike.
Preberi več →Ali lahko sam obveščam zaposlence o postopku poročanja?
Zaposlence lahko sami obveščate o kanalu za poročanje; zakon ne predpisuje nobene določene oblike, le da vsi poznajo postopek in razumejo, kako in kje lahko poročajo.
Preberi več →Se bo letos kaj spremenilo pri obveščanju delavcev o postopku za prijavo?
Osnovna obveznost za obveščanje delavcev o kanalu za prijavo ostaja letos nespremenjena, vendar obstajajo spremembe, ki lahko vplivajo na to, kaj in kako komunicirate.
Preberi več →Najpogostejša napaka pri zaključku in dokumentiranju prijave
Mnoge organizacije zaključijo prijavo ustno in pozabijo dokumentirati utemeljitev. To otežuje dokazovanje, da je bilo ukrepljeno preudarno in pravočasno.
Preberi več →Katere dokumente potrebujete, da omogočite anonimno prijavo?
Pregled dokumentov, ki so potrebni za dejansko omogočanje anonimne prijave, s posebnim poudarkom na podrobnosti, ki se pri tej temi najpogosteje spregledajo: kako se anonimnost tehnično in organizacijsko zagotavlja.
Preberi več →Kako dolgo traja, da se prijava zaključi?
Za zaključek prijave ni posebnega zakonskega roka, vendar mora biti zaključek vključen v rok treh mesecev za povratno informacijo. Ta članek prikazuje, kje se ta čas v praksi ustavi.
Preberi več →Koliko stane postopek soglasja s svetom delavcev?
Za soglasje k postopku za prijavo ni določene cene: stroški so odvisni od notranjega časa, morebitnega zunanjega vodenja in ali nastane razprava o vsebini.
Preberi več →Ali se obveznost sporočanja za finančne institucije uporablja tudi za podjetja s manj kot 50 delavci?
Za del finančnega sektorja velja obveznost sporočanja tudi s manj kot petdesetimi zaposlenimi. To pojasnjuje, od kod to izvira in kako to preverite za vašo organizacijo.
Preberi več →Kaj spada pod nezaželeno vedenje na delovnem mestu?
Nezaželeno vedenje na delovnem mestu je kaj drugega kot kršitev: ta članek pojasnjuje, kaj spada pod to in katero pot sledi prijava.
Preberi več →Kaj se zgodi, če ne zaščitim istovetnosti prijavitelja?
Če istovetnost prijavitelja ni ustrezno zaščitena, lahko to vodi do izgube zaupanja, izostanka prijav in morebitne odgovornosti. Tveganja sistematično naštejemo.
Preberi več →Kdo sme upravičeni obravnavati prijave: kaj je drugače v tujini?
Evropska direktiva postavlja minimalne zahteve glede tega, kdo sme obravnavati prijave, vendar vsaka država EU to izpolni na svoj način. Za delodajalce s sedežem v več državah to pomeni, da se lahko pravila razlikujejo glede na sedež.
Preberi več →Ali lahko sam uredim soglasje nadzornega sveta?
Lahko sami izvedete postopek soglasja s svetom delavcev; članek prikazuje, kateri koraki so to potrebni in kdaj je podpora smiselna.
Preberi več →Se letos spreminja kaj pri tem, kdo sme obravnavati prijave?
Temeljno pravilo za neodvisnega in nepristranskega obravnavatelja ostaja enako, vendar se lahko nacionalna zakonska ureditev tega razlikuje od države do države. Ta članek pojasnjuje, kaj se spreminja in kaj ne.
Preberi več →Najpogostejša napaka pri potrdilu o prejemu v sedmih dneh
Številni obdelovalci zamešajo zakonsko potrdilo o prejemu z oceno prijave. To je najpogostejša napaka, in tako jo izognete.
Preberi več →Katere dokumente potrebujete za imenovanje nepristranskega obravnavatelja?
Pregled dokumentov, potrebnih za opredelitev obravnavatelja poročil, s posebnim poudarkom na točki, ki se najpogosteje zataji: nepristranskost.
Preberi več →Kako dolgo traja uvedba sistema za prijavo kršitev?
Od odločitve do delujoče notranje poti za prijave: pregled korakov, ki zahtevajo čas, okvirna navedba trajanja in točke, v katerih se postopek v praksi zavlači.
Preberi več →Kolik stane obveščanje zaposlenih o postopku za prijavo?
Pregled stroškov, ki so povezani z obveščanjem zaposlenih o kanalu za prijavo, od enkratnega informativnega paketa do ponavljajočih se internih ur.
Preberi več →Ali se obveza poročanja nanaša tudi na občine in druge javne organizacije?
Javne organizacije se na drugačne predpise kot podjetja: za njih prag petdesetih zaposlenih običajno ne velja na enak način. Ta članek pojasnjuje, kaj to pomeni za občine, province in druge javne delodajalce.
Preberi več →Kaj moram storiti, ko prejme prijavilo?
Takoj, ko prejme prijavilo, je ključno, kaj storiti in česa ne storiti v prvih dneh: registracija in potrditev, ne pa že ocenjevanja. Ta članek pojasnjuje zaporedje.
Preberi več →Kaj se zgodi, če zaposlenih ne obvestim o postopku poročanja?
Kanal za poročanje, ki ga zaposleni ne poznajo, ne deluje. Ta članek pojasnjuje, kakšne posledice ima in kako ga preprosto popravite.
Preberi več →Soglasje delavskega sveta v tujini: kaj je drugače?
Če imate poslovalnice v več državah EU, se za vsako državo razlikuje, ali in kako se delavski svet strinja s postopkom prijave. Ta članek pojasnjuje, kje so te razlike in kaj se lahko pozadate.
Preberi več →Ali lahko sam obravnavam prijave?
Zakon ne predpisuje, kdo obravnava prijavo, vendar mora biti ta oseba nepristranska. Ta članek prikazuje, kdaj je to praktično, in kdaj je bolj koristno, da to prepustite zunanjim strokovnjakom.
Preberi več →Se se letos kaj spremenilo v dolžnosti za sporočanje za pihalce?
Pregled, kako lahko kot delodajalec vidite, ali se letos kaj spreminja v dolžnosti za sporočanje, in kako to pravočasno opazite, ne da bi sami morali slediti zakonodaji.
Preberi več →Najpogostejša napaka pri prepoznavanju povračila za prijavitelja
Delodajalci pogosto opazijo le velike, vidne oblike povračila, kot je odpust. Prav to je razlog, da se manjši, postopni signali spregledajo.
Preberi več →Katere dokumente potrebujete za uredbo o prijavljanju?
Pregled dokumentov, ki jih je treba pripraviti pri oblikovanju in sprejetju uredbe o prijavljanju, in zakaj je datum sprejetja pri tem najbolj pomemben.
Preberi več →Kako dolgo traja postopek privolitve delavskega sveta?
Za privolitev delavskega sveta na ureditev za prijave ni zakonske roke, vendar v praksi trajanje navadno traja nekaj tednov do nekaj mesecev. Razložimo, kje se proces pogosto zaustavi.
Preberi več →Koliko stane oddajanje obravnave prijav v najem?
Delodajalci se pogosto spraševajo, koliko stane oddajanje obravnave prijav v najem zunanji strani. Ta članek pojasnjuje, od kod prihaja ta znesek in katere odločitve določajo ceno.
Preberi več →Ali prag petdesetih zaposlenih velja za posamezno podjetje ali za celotno skupino?
V primeru skupine z več družb ni takoj jasno, ali je dolžnost sporočanja veljalna za vsako pravno osebo posebej ali za skupino kot celoto. Ta članek razlaga, na kaj morate biti pozorni.
Preberi več →Kdo se šteje za prag petdesetih zaposlenih?
Meja petdesetih zaposlenih določa, ali je kanal za poročanje obvezen, vendar tisti, ki jih natanko štejete, ni vedno samoumevno. Ta članek pojasnjuje, kateri zaposleni se štejejo in kje se pojavlja največ dvoma.
Preberi več →Kaj se zgodi, če se ne dogovorim za soglasje delavskega sveta?
Uvedba sistema za prijavo brez soglasja delavskega sveta lahko naredi sistem neveljavnega. Ta članek pojasnjuje, kaj to konkretno pomeni in kako se temu izognete.
Preberi več →Uredba o prijavi v tujini: kaj je drugače v posameznih državah EU?
Direktiva EU daje najmanj skupni okvir, vendar vsaka država to uvede v svojo zakonodajo. Ta članek prikazuje, kje običajno obstajajo nacionalne razlike in kaj to pomeni, če imate poslovalnice v več državah EU.
Preberi več →Ali lahko sam zaprem prijavo?
Prijavo lahko v večini primerov zaprete in dokumentirate sami; zakon ne nalaga obveznosti do zunanje stranke, ampak zahteva skrbno in sledljivo dokumentacijo.
Preberi več →Ali lahko zaposleni prijavo podal tudi ustno?
Kanal za prijave ne sme omogočiti le pisne prijave, temveč tudi ustne. Tu preberite, kaj to v praksi pomeni in na kaj morate biti pozorni kot delodajalec.
Preberi več →Najpogostejša napaka pri zaščiti identitete prijavitelja
Pri obravnavi prijave pogosto pride do kršitve zaupnosti iz preprostega razloga: preveč oseb ve preveč. Ta članek prikazuje, kje pride do napake, in kako ji preprečite.
Preberi več →Katere dokumente potrebujete, da obvestite zaposlence o postopku za sporočanje?
Pregled dokumentov, ki jih zaposlenci potrebujejo, da spoznajo in uporabljajo postopek za sporočanje, s posebno pozornostjo na podrobnosti, ki določajo zaupanje v kanal.
Preberi več →Od katerega trenutka se začne teči rok treh mesecev?
Rok treh mesecev za povratno informacijo prijavitelju se ne začne s samo prijavo, temveč v točno določenem trenutku. Ta članek pojasnjuje, kateri trenutek je to in kje se v praksi naredi napaka.
Preberi več →Koliko stane zaupnik za neželjeno vedenje?
Zaupnik ni fiksna vsota, temveč vsota ur, tarife in izbir. Ta članek pojasnjuje, od kje izhajajo stroški in kaj jih določa.
Preberi več →Ali velja dolžnost prijave za moj sektor, tudi pri manj kot 50 zaposlenih?
Za številne sektorje velja dolžnost prijave ne glede na število zaposlenih. Ta članek pojasnjuje, kateri sektorji so to, in kako to preverite za vašo organizacijo.
Preberi več →Kdo lahko obravnava prijave o nepravilnostih v našem podjetju?
Zakon ne predpisuje naziva funkcije, ampak le to, da je oseba, ki obravnava prijavo, nepristranska in nima nasprotujočih si interesov v zvezi s prijavo. Ta članek pojasnjuje, kaj to pomeni v praksi.
Preberi več →Kakšne so posledice, če nimam ureditve za zavarovane osebe, ki prijavijo kršitve?
Delodajalci, ki morajo imeti notranji kanal za prijave in ga ne uredijo, se soočajo s tveganji na več ravneh: nadzor, zaposleni, ki poročajo zunanji instituciji, in oteženi odnosi s svetom delavcev.
Preberi več →Ali mora vsaka poslovalnica v drugi državi EU imeti svoj kanal za poročanje?
Evropska direktiva o varovalcih javnega interesa velja v celotni EU, vendar je vsaka država nanjo drugače prenesla v svoj pravni red. Za podjetja s sedežem v več državah to pomeni: en centralni kanal je pogosto mogoč, vendar morate preverjati veljavnost obveznosti v vsaki državi posebej.
Preberi več →Ali lahko sam postavim postopek za prijavo?
Zakon ne predpisuje fiksne oblike postopka za sporočanje nepravilnosti, vendar vključuje več delov, ki morajo biti vključeni. Ta članek prikazuje, kaj lahko sami uredite in kdaj je pravno svetovanje pametno.
Preberi več →Predlog zakona o zaupniku: kaj se spreminja letos?
Pregled predloga zakona o obveznem zaupniku: kaj predlog vsebuje, kakšen je njegov status in kaj to pomeni poleg vašega kanala za prijave kršitev.
Preberi več →Najpogostejša napaka pri zagotavljanju anonimnega prijavljivanja
Številni delodajalci omogočajo anonimno prijavo, vendar tako ali drugače ogrozijo anonimnost, ne da bi se tega zavedali. Ta članek prikazuje, kje se stvari zavlečejo in kako se temu izognete.
Preberi več →Katere dokumente potrebuje svet delavcev za soglasje k postopku poročanja?
Pregledane gradiva, ki jih predložite svetniku delavcev za soglasje s postopkom prijave, in najpogostejša pasti, ki se pojavi pri tem.
Preberi več →Kako dolgo traja obravnava prijave?
Zakon predvideva dva stroga roka: sedem dni za potrdilo o prejemu in tri mesece za informacije o nadaljnjem postopku. Kaj se zgodi naprej, je odvisno od primera samega.
Preberi več →Koliko stane kanal za prijave kršitev?
Stroški kanala za prijave se razlikujejo glede na organizacijo. Ta članek pojasnjuje, katere odločitve določajo ceno in kje najdete konkretne tarife.
Preberi več →Ali se moja obveznost za prijavljanje nepravilnosti velja tudi, če imam manj kot 50 zaposlenih?
Prag petdesetih zaposlenih je glavno pravilo, vendar v nekaterih sektorjih velja obveznost razkritja nepravilnosti ne glede na število zaposlenih. Preberite, kdaj to velja za vašo organizacijo.
Preberi več →V koliko dneh moram potrditi prijavo?
Zakon določa, da mora upravljavec v sedmih dneh poslati potrdilo o prejemu osebe, ki je podala prijavo. Ta članek pojasnjuje, kaj ta rok natančno pomeni in na kaj morate biti pozorni.
Preberi več →